V okviru trgovinskega kotička, smo za člane GZS-PTZ pripravili nove odgovore na vprašanja s področja trgovine: Katere izdelke moramo označiti z energijsko nalepko? Ali je podjetje zavezanec za plačilo okoljske dajatve, če se ukvarja z uvozom rabljenih gum? Katero dovoljenje podjetje potrebuje, če želi na stojnici prodajati lastne unikatne tekstilne izdelke? V trgovinskem kotičku so zbrani odgovori na vprašanja naših članov. Če med njimi ne najdete odgovora na vprašanje s katerim se soočate pri svojem delu, nam ga lahko zastavite.
Od 31.7.2019 dalje veljajo nova pravila EU za vzpostavitev pravičnega, preglednega, inovativnega in zaupanja vrednega okolja za podjetja in trgovce, ki pri poslovanju uporabljajo spletne platforme, vključno s spletnimi tržnicami, spletnimi mesti za rezervacije, trgovinami z aplikacijami in iskalniki. Pravila se bodo neposredno uporabljala od 12. julija 2020 v vseh državah članicah EU. Enotni sklop pravil na ravni EU določa obveznosti za spletne platforme in iskalnike na enotnem trgu, zaradi česar podjetja lažje razumejo svoje pravice, zlasti glede razvrščanja rezultatov iskanja, dostopa do podatkov in reševanja sporov. Enotna pravila bodo zaradi boljše konkurence in s tem večje izbire blaga in storitev, boljše kakovosti in nižjih cen prinesla koristi tudi potrošnikom.
Ali imate kakšno računovodsko vprašanje? Morda potrebujete davčni nasvet? Na računovodskem servisu Unija XS vam bodo z veseljem pomagali saj so partnerji GZS PTZ in skupaj želimo za vas pripraviti učinkovito delavnico. Vaše dileme bomo razrešili tako, da bomo odgovore na vaša vprašanja predstavili na Podjetniških klepetih za posameznike ali specifično sekcijo/združenje , kjer bomo potem lahko še dodatno poklepetali in pogledali konkretne primere iz prakse. Pozivamo vse člane in predsednike sekcij/združenj, da pripravijo vprašanja in nam jih pošljejo na naslov ptz@gzs.si, najkasneje do 1. julija 2019. Jeseni bomo za vas organizirali delavnice, kjer se bomo lahko posvetili posameznemu področju ali organizirali splošno delavnico za vse člane.
Tržni inšpektorat Slovenije (TIRS) opozarja na pozitivne izkušnje domačih potrošnikov v trgovinah. V želji po komuniciranju v tujih jezikih, mnogi trgovci ponujajo pozitivne izkušnje tujcem z najemom osebja, ki govori tuje jezike, medtem ko včasih pozabijo na domačega gosta. S strani TIRS smo prejeli obvestilo, da skladno z navedenim predlagajo, da vas pozovemo k doslednemu spoštovanju navedenih predpisov pri poslovanju s slovenskimi potrošniki ter jim s tem še naprej, tako kot tudi tujim kupcem, omogočite pozitivno izkušnjo.
Tržni inšpektorat RS je v zadnjem času prejel več prijav v zvezi z uporabo slovenskega jezika v trgovinah in sicer naj bi vse več podjetij omogočalo poslovanje s potrošniki v tujem jeziku (v trgovini se nahajajo tuje govoreči prodajalci), pri čemer pa ni vedno zagotovljen tudi prodajalec ki govori slovenski jezik. V skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov ter Zakonom o javni rabi slovenščine, je Tržni inšpektorat RS eden izmed organov, ki izvaja nadzor nad uporabo slovenščine pri poslovanju podjetij s potrošniki. V 1. odstavku 14. člena Zakona o javni rabi slovenščine je določeno, da vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, pa se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik. Podobno določa Zakon o varstvu potrošnikov v 1. odstavku 2. člena, ko določa, da mora podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Tržni inšpektorat RS opaža, da so podjetja pri poslovanju s kupci kot konkurenčno prednost prepoznala zaposlovanje tuje govorečih prodajalcev, ki poleg slovensko govorečih, tujim potrošnikom zagotavljajo dodatno pozitivno izkušnjo. Pri tem je za Tržni inšpektorat RS bistvenega pomena, da ima slovenski potrošnik, ki vstopi v trgovino in ga morebiti sprva nagovori prodajalec v tujem jeziku, vedno možnost da stopi v stik s prodajalcem, ki mu bo vse potrebne informacije podal v slovenščini. Slovenski potrošnik namreč ne sme biti v slabšem položaju kot tuj potrošnik, upoštevajoč, da gre za poslovanje na ozemlju Republike Slovenije, kjer slovenski